Strokovnjaki zaznali nepravilnosti, uprava pa poudarja vpliv krme, reje in metodoloških omejitev.
Raziskava o poreklu svinjine na slovenskem trgu je pokazala zaskrbljujoče rezultate. Kot poroča Dnevnik, naj bi bil velik delež mesa, označenega kot slovensko, v resnici tujega izvora, kar odpira vprašanja o nadzoru in transparentnosti v prehranski verigi.
V raziskavi, ki so jo izvedli strokovnjaki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Instituta Jožef Stefan, so analizirali 148 vzorcev svinjine.
Med njimi je bilo 19 vzorcev iz trgovin, ki so bili označeni kot slovenski. Rezultati so pokazali, da je približno 79 odstotkov teh vzorcev verjetno tujega izvora.
Kot poroča časnik Dnevnik, ugotovitve kažejo na resne nepravilnosti pri označevanju porekla mesa na trgu.
Izotopska metoda omogoča visoko zanesljivost preverjanja
Pri analizi so uporabili izotopsko metodo, ki omogoča preverjanje geografskega izvora mesa z visoko stopnjo zanesljivosti. Metoda lahko z natančnostjo med 85 in 100 odstotki določi, ali meso izvira iz Slovenije ali tujine. Ne omogoča pa natančne določitve države izvora.
Strokovnjaki poudarjajo, da gre za pomembno orodje za nadzor nad prehransko verigo, ki bi lahko v prihodnje pripomoglo k večji transparentnosti.
Opozorila o omejenosti vzorca in širšem kontekstu
Ob tem raziskovalci opozarjajo, da rezultati ne predstavljajo nujno celotne slike slovenskega trga svinjine.
Vzorec je omejen, zato ugotovitev ni mogoče neposredno posplošiti na vse ponudnike. Kljub temu pa rezultati jasno nakazujejo na težave pri delu ponudbe.
Majhen vzorec ne omogoča trdnih zaključkov
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poudarjajo, da ima tak pristop več pomembnih omejitev. Rezultati se lahko med sosednjimi območji prekrivajo, nanje pa vplivata tudi krma in način reje.
Dodajajo, da je razlaga podatkov zahtevna in za zanesljive zaključke zahteva obsežno zbirko podatkov skozi daljše obdobje, ki za prašičje meso še ne obstaja. Metoda poleg tega še ni uradno akreditirana.
Na upravi opozarjajo, da je bilo v okviru projekta analiziranih le 19 vzorcev iz trgovin, zato iz teh podatkov ni mogoče oblikovati trdnih statističnih zaključkov.
Po njihovem mnenju zato ni mogoče z gotovostjo trditi, da je skoraj 80 odstotkov svinjine, označene kot slovenske, dejansko uvožene. Takšna interpretacija po njihovih besedah presega dokazno moč razpoložljivih podatkov.
Ob tem izpostavljajo tudi pravilno razumevanje označb. Oznaka »poreklo Slovenija« pomeni, da je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v Sloveniji, zato mesa, ki izpolnjuje le del teh pogojev, ni mogoče enačiti s slovenskim poreklom.
Nadzor skozi celotno verigo
Inšpekcija uprave nadzor nad sledljivostjo in označevanjem mesa izvaja skozi celo leto, tako v okviru rednih kot tudi posebnih nadzorov in ob prijavah.
Nadzor zajema celotno verigo, od rejcev in klavnic do trgovin in gostinskih obratov. Preverjanje porekla se začne že pri identifikaciji živali ob prihodu na klanje.
V letih 2024 in 2025 sta bila izvedena dva posebna nadzora pri 14 zavezancih, pri čemer je bila ugotovljena ena kršitev pri navajanju porekla mesa.
V okviru rednega nadzora so ugotovili, da se je osem odstotkov vseh neskladnosti nanašalo na označevanje živil.
Najpogostejše nepravilnosti so bile napačno ali zavajajoče navajanje države porekla, manjkajoči podatki o rojstvu, reji ali zakolu ter pomanjkljiva sledljivost po razseku ali prepakiranju.
Kaj pravi policija?
V zvezi z razkritjem Dnevnika smo novinarska vprašanja glede ugotovitev, morebitnega predkazenskega postopka in morebitnih kaznivih dejanj naslovili na Generalno policijsko upravo.
Odgovorili so, da policija s primeri napačnega označevanja živil ni bila seznanjena in v zvezi s primerom ne vodi predkazenskega postopka.
»Glede na skop opis se ne moremo opredeliti, ali so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje.
Nad navedeno problematiko oziroma področjem imajo pristojnost in izvajajo nadzor inšpekcijske službe za nadzor živil in drugi državni organi. V primerih, ko inšpekcije zaznajo sum storitve kaznivega dejanja, so le te zavezane k podaji kazenske ovadbe na tožilstvo in policijo.«
