Občina trdi, da nobena četrt ni izrazito razvojno podhranjena, potrebe po vlaganjih so prisotne na celotnem območju mesta.
Mestna občina Ptuj ima osem četrtnih skupnosti, in sicer Četrtno skupnost Breg-Turnišče, Četrtno skupnost Center, Četrtno skupnost Grajena, Četrtno skupnost Jezero, Četrtno skupnost Ljudski vrt, Četrtno skupnost Panorama, Četrtno skupnost Rogoznica in Četrtno skupnost Spuhlja.
Občino smo vprašali, kako zagotavlja enakomeren razvoj mestnih četrti ter ali ima strategijo za zmanjševanje razlik med njimi.
Zanimalo nas je tudi, katere četrti so razvojno najbolj podhranjene, kako razporeja investicije ter kakšne projekte načrtuje v prihodnje.
Mestna občina Ptuj: Enakomeren razvoj je prioriteta
Za Ptujinfo so povedali, da je enakomeren razvoj vseh osmih četrtnih skupnostih ena ključnih prioritet Mestne občine Ptuj.
»Naš temeljni cilj je, da imajo prebivalci ne glede na del mesta, v katerem živijo, primerljive pogoje za kakovostno bivanje. To vključuje dostopno in urejeno komunalno infrastrukturo, varne prometne ureditve, kakovostne javne površine ter dostop do vzgojno-izobraževalnih, športnih in kulturnih vsebin,« so dejali v kabinetu županje.
Pojasnili so, da razvoj občine temelji na dolgoročnih strateških dokumentih, ki opredeljujejo smeri prostorskega in družbenega razvoja ter hkrati zasledujejo cilj zmanjševanja razvojnih razlik med posameznimi mestnimi četrtmi.
Redno sodelovanje z mestnimi četrtmi
Ključno vodilo pri tem je uravnoteženo vlaganje glede na dejanske potrebe na terenu. Pri zagotavljanju enakomernega razvoja pa ima pomembno vlogo sodelovanje z mestnimi četrtmi.
»Kot enega pomembnejših dosežkov izpostavljamo soglasno usklajen seznam investicij, pripravljen v sodelovanju s predsedniki četrtnih skupnosti za aktualni mandat. Takšen pristop omogoča večjo transparentnost, boljše razumevanje lokalnih potreb in bolj pravično razporeditev sredstev.«
Investicije tam, kjer so razmere najslabše
Občina trenutno ne izpostavlja posameznih mestnih četrti kot izrazito razvojno podhranjene, saj so potrebe po vlaganjih prisotne na celotnem območju mesta.
»Razlike se kažejo predvsem v stopnji dotrajanosti infrastrukture, zlasti cestne in komunalne, zato investicije prioritetno usmerjamo tja, kjer so razmere najslabše ali kjer so posegi nujni z vidika varnosti in funkcionalnosti,« so razložili.
PREBERITE ŠE:
Povečali vlaganja v cestno infrastrukturo, ni še dovolj
Kot so pojasnili, so v zadnjih letih občutno povečali vlaganja v cestno infrastrukturo, pri čemer so se sredstva za obnovo cest v primerjavi s preteklimi obdobji podvojila.
Ob tem opozarjajo, da izziv ostaja velik, saj ima občina 221 kilometrov cest, od katerih jih je vsaj polovica v slabšem stanju. Dodajajo še, da obnova pogosto vključuje tudi celovite posege, kot sta zamenjava vodovoda in kanalizacije, kar vpliva na zahtevnost in časovno izvedbo projektov.
»Natančna razdelitev investicij po posameznih mestnih četrtih se spreminja iz leta v leto, saj sledi prioritetam in pripravljenosti projektov, vendar pa pri odločanju dosledno upoštevamo več ključnih kriterijev: stanje infrastrukture, varnostne vidike, število prebivalcev, razvojne potrebe območja ter pobude lokalne skupnosti.«
Kako bo v prihodnje?
V prihodnje načrtujejo nadaljnja vlaganja v prometno in komunalno infrastrukturo, izboljšanje prometne varnosti, urejanje pločnikov in kolesarskih povezav ter razvoj javnih in zelenih površin.
Za Ptujinfo so na občini dejali še: »Uvedba prakse štiriletnih investicijskih načrtov, pripravljenih v sodelovanju s četrtnimi skupnostmi, predstavlja pomemben korak k bolj sistematičnemu in uravnoteženemu razvoju mesta. Tak pristop omogoča bolj predvidljivo načrtovanje, večjo vključenost lokalnega okolja in učinkovitejšo izvedbo projektov.
Naša vizija ostaja jasna: Ptuj razvijati kot povezano, dostopno in kakovostno urbano okolje, kjer nobena mestna četrt ne zaostaja, temveč vse skupaj tvorijo funkcionalno in uravnoteženo celoto.«
