Ptujska knjižnica z novo staro direktorico: Poudarek na dostopnosti in sodobnih storitvah

Svet zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je na zadnji seji imenoval Mileno Doberšek za direktorico ptujske knjižnice za novo petletno mandatno obdobje, ki ga nastopi s 1. aprilom 2026.

Ena največjih knjižnic v Sloveniji

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj izvaja knjižnično dejavnost kot javno službo za območje 16 občin Spodnjega Podravja z okrog 69 tisoč prebivalci. Med 58 slovenskimi splošnimi knjižnicami se po številu prebivalcev, za katere izvaja knjižnično javno službo, uvršča na četrto mesto.

Hkrati je ptujska knjižnica tudi osrednja območna knjižnica za Spodnje Podravje in na podlagi tega statusa izvaja posebne naloge za ptujsko in ormoško območje. Iz nalog, ki jih knjižnica izvaja na podlagi odloka o ustanovitvi javnega zavoda ter Zakona o knjižničarstvu in drugih področnih predpisov, izhaja delokrog nalog direktorja, ki je odgovoren za poslovno in strokovno vodenje knjižnice.

Doberšek je za Ptujinfo povedala: »Imenovanje sprejemam predvsem kot veliko odgovornost, ki jo zahteva vodenje javnega zavoda na področju kulture. Moje delo bo usmerjeno v prizadevanja za učinkovito in strokovno izvajanje knjižnične javne službe, razvoj knjižnične mreže, usklajevanje nalog in načrtovanje razvojnih usmeritev tako v lokalni skupnosti kot tudi na širšem območju.«

Pomembni dosežki prejšnjega mandata

»Predvsem je najbolj pomembno, da kolektiv deluje usklajeno in povezano za dosego skupnih ciljev,« je dejala Doberšek.

Med cilje knjižnice sodi skrb za temeljne segmente knjižnične dejavnosti, kot so nudenje informacij o gradivu in iz gradiva, izposoja knjižničnega gradiva, upravljanje s knjižnično zbirko, ki obsega približno 350 tisoč enot gradiva, pridobivanje in bibliografska obdelava knjižničnega gradiva, sistematično zbiranje, urejanje in trajno hranjenje domoznanskega gradiva, bibliopedagoška dejavnost, književna in knjižnična vzgoja, informacijsko opismenjevanje, digitalizacija, storitve v spletnem okolju in drugo, je pojasnila.

Dostopnost knjižničnega gradiva

Posebno pozornost so namenili povečanju dostopnosti do knjižničnega gradiva osebam, ki same ne morejo v knjižnico. 

»V sodelovanju z Domom upokojencev Ptuj smo v enotah Ptuj, Žabjak, Muretinci, Juršinci in Kidričevo vzpostavili premične zbirke, s pomočjo katerih zagotavljamo dostop do knjig oskrbovancem domov. V sodelovanju s Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj smo na osmih oddelkih uredili knjižne kotičke in tako z možnostjo branja bogatimo in krajšamo čas pacientom. Po podobnem vzoru smo knjižne kotičke zasnovali v sodelovanju s Centrom za socialno delo Spodnje Podravje. Pri oskrbovanju knjigobežnic (Free Little Library) s knjigami sodelujemo s humanitarnim društvom Soroptimist Ptuj.«

Doberšek je izpostavila tudi zunanji knjigomat Knjižni čebelnjak namenjen vsem, ki jih pesti pomanjkanje časa. Nameščen je v neposredni bližini knjižnice in je dostopen vse dni v letu. Omogoča vračilo gradiva, prevzem rezerviranega gradiva ter izposojo vnaprej pripravljenih bralnih paketov.

Slednja funkcionalnost je novost v slovenskem knjižničarstvu. Na podlagi idejne zasnove ptujske knjižnice je bila realizirana v sodelovanju z IZUM-om iz Maribora in je rezultat tehnološkega razvoja ptujskega podjetja Tenzor. 

»Knjižni čebelnjak je prejel bronasto priznanje za inovacijo Štajerske gospodarske zbornice. Ob knjigomatu smo v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj uredili kolesarsko postajališče z namenom spodbujanja trajnostne mobilnosti pri obiskovalcih knjižnice.«

Širjenje bralne kulture

Doberšek je povedala, da so s sodelavci knjižnice zasnovali in uspešno izpeljali tudi številne druge projektne ter organizirali vsebinsko raznolike dogodke z namenom spodbujanja branja in širjenja bralne kulture.

Med slednjimi je izpostavila medgeneracijski Festival Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in široko paleto bibliopedagoških dejavnosti.

Tekom mandata so obeležili 20 let delovanja bibliobusa, 70. obletnico Mladinskega oddelka ter 25. obletnico selitve knjižnice Mali grad. Ob tej priložnosti je izšla znanstvena monografija Mali grad na Ptuju, ki prinaša nova spoznanja o nekdanjih lastnikih, stavbni zgodovini, stavbnem razvoju, obnovi za potrebe knjižnice, arheoloških najdbah in podobno.

Pozornost tudi pisatelju Ivanu Potrču

»Nenehno smo pozornost posvečali v Štukih pri Ptuju rojenemu pisatelju Ivanu Potrču, katerega obsežno zapuščino hranimo v Domoznanskem oddelku. Zadnji donaciji iz let 2020 in 2022 kakor tudi vpogled v pisateljevo življenje in ustvarjanje smo predstavili v znanstveni monografiji Ivan Potrč med intimo in zgodovino, ki smo jo v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru izdali ob pisateljevi 110. obletnici rojstva ter 30. obletnici smrti in poimenovanja knjižnice po njem.«

V sodelovanju z Gimnazijo Ptuj je nastala bralna uprizoritev odlomkov iz Potrčevega dramskega dela Kreflova kmetija.

Knjižnica tudi vzpostavlja mednarodne stike z namenom izmenjave strokovnega znanja in dobrih praks in spoznavanja razvojnih trendov sodobnega knjižničarstva ter izvaja projekte, financirane s sredstvi Evropske unije (Erasmus+).

Bogata zbirka domoznanskega gradiva

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj se ponaša z izjemno bogato zbirko domoznanskega gradiva. Doberšek je razložila, da aktivnosti potekajo tudi na področju bibliografske obdelave in strokovne ureditve knjižnice Muzejskega društva Ptuj.

»Kot osrednja območna knjižnica smo pri Združenju splošnih knjižnic pridobili status Kompetenčnega centra za domoznanstvo in ga leta 2025 uspešno podaljšali za naslednje triletno obdobje. Posebej odmeven je bil vpis zbirke Herbersteiniana na nacionalno listo UNESCO Spomin sveta, kar je izjemnega pomena tako za knjižnico kot hraniteljico zbirke kot tudi za mesto Ptuj in njegovo okolico.«

Izzivi in načrti za naprej

»Izziv za prihodnost knjižnice je večplasten. Ob krepitvi njene tradicionalne vloge v lokalni skupnosti predstavlja poseben izziv razvoj knjižnice in njenih storitev v skladu s sodobnimi smernicami in potrebami prebivalcev,« je dejala Doberšek.

Poudarila je, da splošne knjižnice sodijo med najbolj obiskane kulturne ustanove. Raziskave strokovnjakov so namreč pokazale, da imajo splošne knjižnice v lokalni skupnosti izjemno veliko moč, saj so namenjene in prosto dostopne vsem starostnim skupinam in so narodnostno, versko, ekonomsko, socialno in politično nevtralne.

Dnevna soba mesta

Trendi razvoja splošnih knjižnic po svetu gredo v smer, da knjižnice ob zagotavljanju dostopa do knjižničnega gradiva postajajo vse bolj pomemben in varen prostor za učenje in preživljanje prostega časa. Predvsem mladim predstavljajo pomembno alternativo nasproti nakupovalnim centrom, gostinskim lokalom ali ulici.

»V okviru danih prostorskih in kadrovskih možnosti bomo v ptujski knjižnici sledili sodobnim trendom in knjižnico razvijali v smeri, da se bodo uporabniki v njej dobro počutili, se v njej zadrževali, se učili ali preživljali prosti čas. Torej, da bi knjižnica postala neka vrsta dnevna soba mesta. V tej luči želimo omogočili uporabo notranjih prostorov za različne potrebe in namembnosti, z različnimi conami udobja, tišine in tako naprej. Na tem področju ima knjižnica, umeščena v historično stavbo, velik potencial, seveda pa bomo pri tem potrebovali podporo občin ustanoviteljic in pogodbenic.«

V prihodnosti tudi umetna inteligenca

Veliko pozornosti bodo namenili upravljanju s knjižnično zbirko, strokovnemu delu z uporabniki, promociji branja in širjenju bralne kulture. Osveščanju o pomenu branja za razvoj bralne pismenosti, jezikovnih sposobnosti, kritičnega mišljenja, vrednotenja informacijskih virov in verodostojnosti informacij. Krepitvi odnosa do slovenskega jezika in literature.

»Na način izvajanja knjižnične dejavnosti bo v prihodnosti zagotovo imela velik vpliv tudi umetna inteligenca. Ob ustrezni integraciji v delovne procese bomo zagotavljali razvoj knjižnične dejavnosti,« je še povedala.